Kozmetična industrija, globalna lepota in napad na najmlajše: ličila kot orodje pohlepa
V zadnjih letih smo priča vse bolj skrb vzbujajočemu pojavu: ličenje najstnic – celo otrok – postaja normaliziran, celo pričakovan del odraščanja. Kar je bilo nekoč domena odraslih žensk, se danes seli v otroške kopalnice in osnovnošolske torbe. A za tem ni le “nedolžna igra z barvami”. Gre za kompleksno prepletanje industrijskih interesov, kulturnih vzorcev in psiholoških učinkov, ki zahteva kritično obravnavo.
Globalizacija in konstrukcija “univerzalne lepote”
Kozmetična industrija, vredna več sto milijard dolarjev, s pomočjo globalizacije ustvarja enoten ideal lepote: brezhibna koža, polne ustnice, dolg vrat, simetrija, mladost, gladkost – standard, ki se ga da “doseči” le s stalno uporabo produktov. Ta ideal izključuje naravno raznolikost, kulturne posebnosti in pravi proces zorenja. Globalna podjetja skozi družbena omrežja, influencerje in otroške YouTube kanale sistematično oblikujejo percepcijo tega ideala – tudi pri deklicah, starih 9 ali 10 let.
Kapitalizem in dobiček iz negotovosti
Zgodnje ličenje ustvarja psihološko odvisnost od izdelkov in gradi vseživljenjskega potrošnika. Deklica, ki se pri 11-ih začne ličiti, bo do 30. leta že več let verjela, da brez maskare “ni dovolj dobra”. Industrija napada najmlajše ravno takrat, ko je njihova samopodoba najbolj ranljiva, da iz negotovosti iztisne dobiček. Ženske niso več edina ciljna skupina – prihodnost kapitala je v najstnicah, ki se sramujejo svojih mozoljev, por in telesnih sprememb.
Vir: Youtube - Haley Kim
Psihološke posledice: odraščanje brez prostora za naravno zorenje
Ličenje najstnic ne pomeni le “izražanja identitete”, kot se pogosto zagovarja. Pogosto gre za pritiske vrstnikov, posnemanje vzornic in željo po sprejetosti, ki jo industrija spretno izkorišča. Namesto da bi dekleta razvijala odnos do svojega telesa skozi občutek varnosti, funkcionalnosti in samospoštovanja, jim družba vsiljuje, da morajo biti vizualno “v redu” že kot otroci. Tako izgubijo stik s svojo pristno telesnostjo, z občutkom, da je njihovo telo vredno tudi brez “popravkov”.
“Serije, TikTok trendi, filmi in celo otroške revije so polne vsebin, kjer se ličenje prikazuje kot del ženskosti, samozavesti, zabave. A pogosto gre za kultivirano masko, ki deklicam sporoča, da so vredne le, če se “popravijo”. Estetika je bila ukradena – postala je industrijsko orodje za manipulacijo s telesno samopodobo.”
Tu nastopi odgovornost – in tudi jaz
Zato sem razvila celostni pristop k lepotni vzgoji – delavnice in mentorstvo, kjer dekleta ne učim, kako prekriti svoj obraz, temveč kako ga razumeti, negovati in spoštovati.
Delavnice niso le tehnične, ampak predvsem vrednostne:
Povezujemo ličenje z razumevanjem lastne identitete, ne z njenim izbrisom.
Spodbujamo naravno zorenje, razumevanje kože in telesnih sprememb, ki so normalne.
Strokoven vpogled v ozadje modne industrije in realnost družbenih omrežij
In kar je ključno: pomagam jim postaviti zdrave meje, ločiti notranjo vrednost od zunanjega videza in prepoznati, kdaj je marketing le manipulacija.
Najstnicam, ki se poslužujejo ličil pa dam konkretna navodila, s katerimi je njihovo izvajanje ličenja varno, podprto in predvsem - ravno pravšnje.
Najstnic ne nagovarjam k ličenju, temveč k pametni uporabi izdelkov in optimizaciji slednjih, predvsem pa jim želim dopovedati, da ličil ne potrebujejo, da niso nuja ter da je prvovrstno najbolj pomembno, da v tem niso same, temveč imajo podporo v razumevanju pasti, izdelkov in lastnih pomislekov o svoji podobi ter možnost komuniciranja o svoji samopodobi na odkrit način, kjer ne bodo zaradi tega v občutku obsodbe, krivde in slabe vesti, temveč bodo razumsko opredelile svoja dejanja ali pa bodo to za njih storili starši (odvisno od starostnega obdobja)
Zakaj je to ključno?
Ker se naša dekleta učijo, da biti naravna pomeni biti manjvredna. Učijo se, da je treba svoj obraz zgraditi, ne sprejeti.To ni emancipacija – to je nova oblika kulturnega zasužnjevanja, kjer koža postane trg, obraz pa prostor industrijske invazije.
Z lepoto se rodimo – dostojanstvo pa zgradimo.
Moja misija je, da dekletom pravočasno ponudim znanje, podporo, prostor in resnico, preden jih ujame industrija, ki jim bo vedno znova govorila, da niso dovolj – dokler ne ustrezajo lepotnim idealom spletnih omrežij.
MATEJA POZEB, ustanoviteljica projekta Kultura lepote, CEO Institut kulture lepote
